O GAŠENJUDA PRIDE DO POŽARA JE POTREBO :
- Da pride do požara morajo biti na voljo 3 stvari: gorljiva snov, toplota in kisik.
DA POGASIMO POŽAR MORAMO
- Da pogasimo požar moramo odvzeti eno od snovi. Ker je težko odvzeti gorljivo snov,
se osredotoÄamo na to, da odvzamemo kisik (dušenje), ali pa odvzememo toploto (hlajenje).
GORLJIVE SNOVI SO RAZDELJENE V SKUPINE:
- Tip A - Trdne snovi kot so premog, les, papir, tekstil in guma
- Tip B - TekoÄine; lahko vnetljive snovi kot so bencin, olje, mašÄoba, parafin, alkohol, benzelen.
- Tip C - Plini metan, propan, zemeljski plin, mestni plin, etalin in vodik.
- Tip D - Kovine aluminij, magnezij, litij,...
- Tip E - Elektrika
GAŠENJE RAZLIÄŒNIH SKUPIN GORLJIVIH SNOVI:
- S prahom lahko pogasimo skorajda vse znane materiale.
- Z vodo gasimo požare tipa A.
- Z peno gasimo požare tipa A in B.
- Z CO2 pogasimo požare tipa B in manjše požare tipa A v omejenih obmoèjih.
POŽARI V DIMNIKU
Pri dimniškem požaru ,kjer zagorijo saje, nastanejo visoke temperature, ki segrevajo stene in tako lahko vžgejo bližnje predmete, posebno lesene konstrukcije v bližini dimnika.
Plini , ki nastajajo pri izgorevanju imajo manjšo specifiÄno težo od zraka. Že pri 200oC so za okoli 25 % lažji od zraka, kar v dimniku ustvarja velik vlek in s tem dotok svežega zraka oziroma kisika, ki vzpodbuja intenzivno gorenje. Saje, ki v dimniku intenzivno gorijo, lahko dosežejo temperaturo do 1300oC, to pa je temperatura, pri kateri že razpadajo in pokajo opeka ali dimne tuljave, zaradi Äesar lahko prihaja do širitve požara. Prav je, da po vsakem požaru dimnik oziroma dimovod kontroliramo in odpravimo morebitne poškodbe sten in vrat.
Ko gorijo smolnate dimniške saje je prav , da zgorijo do konca, vendar kontrolirano. ÄŒe v dimniku gori tako moÄno, da preti nevarnost razširitve požara, moramo priÄeti gasiti.
Gašenje saj v dimniku izvajamo s sredstvi za suho gašenje,to je gasilnim suhim prahom ali ogljikovim dioksidom-CO2. Pri gašenju je treba gasilno sredstvo usmeriti skozi dimniška vratca navzgor. Za gašenje uporabimo vratca , ki so pod mestom gorenja v dimniku.Dimniških požarov ne smemo gasiti z vodo, ker se voda ob razbeljenih dimniških stenah upari in poveÄa svojo prostornino, zaradi Äesar bi dimnik lahko pokal ali celo eksplodiral.
O vsakem dimniškem požaru obvestimo gasilce, ki naj gorenje nadzorujejo in po potrebi tudi zaustavijo.
Pravilna izgradnja in vzdrževanje ter redno in strokovno ÄišÄenje dimnikov so aktivnosti, ki so najboljša preventiva in zagotavljajo varnost pred dimniškimi požari. POTRESIKaj storiti pred potresom
* PouÄimo se o tem, kako se zavarujemo pred njimi. * Pri roki imejmo žepno svetilko, baterijski radijski sprejemnik in osebne dokumente. * Vrednostni predmeti naj bodo shranjeni v trdnih in negorljivih kasetah. * Reševalna oprema in orodje ter pribor za prvo pomoÄ morajo biti dosegljivi ob vsakem Äasu. * Imeti moramo zalogo hrane. Richterjeva magnituda | MoÄ potresa | UÄinki potresa | | manj kot 3,5 | v glavnem se potresa ne Äuti, zaznajo pa ga instrumenti; | | 3,5 – 3,9 | rahlo nihanje, ki ga zaznajo le obÄutljivi ljudje; | | 4,0 – 4,4 | tresenje, kot ga povzroÄi tovornjak; | | 4,5 – 4,9 | tresenje povzroÄa nihanje viseÄih predmetov; | | 5,0 – 5,4 | drevesa šelestijo, zazvonijo cerkveni zvonovi; | | 5,5 – 5,9 | pokanje sten, odpada omet; | | 6,0 – 6,4 | promet obstane, podirajo se dimniki; | | 6,5 – 6,9 | slabo grajene stavbe se podrejo; | | 7,0 – 7,4 | zemlja razpoka, podre se veÄina stavb, plinovodi, elektriÄni vodi in vodovodi so poškodovani; | | 7,5 – 7,9 | obstane le nekaj stavb, požari, poplave, plazovi; | | veÄ kot 8 | popolno uniÄenje, tla so vzvalovana in razpokana. |
Kaj storiti med potresom
* Ohranimo mirno kri. * ÄŒe nas potres preseneti v poslopju, ostanimo v njem. * IšÄimo zašÄito pod masivnimi mizami, klopmi, med podboji vrat, na hodnikih se pritisnimo k notranjim stenam. * Izogibajmo se steklenim površinam in zunanjim zidovom. * Ne uporabljajmo dvigal in stopnišÄ. * Ne prižigajmo vžigalic in ne uporabljajmo odprtega ognja. * Na prostem se oddaljimo od poslopji, elektrièÄih daljnovodov in drugih napeljav.
Kaj storiti po potresu
* ÄŒe smo ostali nepoškodovani, priskoÄimo na pomoÄ tistim, ki so pomoÄi potrebni. * ÄŒe smo ujeti med ruševinami, ostanimo mirni, varÄujmo svojo energijo in v enakomernih presledkih udarjajmo s kakšnim predmetom ob zid ali cevovodno napeljavo. ObÄasno kliÄimo na pomoÄ, da nas reševalci lažje najdejo. * V stanovanju zaprimo ventile za plin in vodo ter izklopimo elektriÄno napetost. * ÄŒe je zgradba, v kateri prebivamo, poškodovana, takoj odnesimo morebitne nevarne snovi na za ta namen doloÄeno mesto. * ÄŒe je potres tudi v gorah, se pri hoji izogibajte krušljivih sten in obmoÄij skalnih podorov.
POPLAVE Ukrepi pred poplavo
* Imejte pripravljen prenosni radio, žepno svetilko in rezervne baterije.
* ÄŒe prebivate v predelu, kjer so možne poplave in nanje kažejo tudi razmere (dolgotrajno deževje, neurje, moÄna odjuga, neposredno po letalskem napadu), vkljuÄite radijski sprejemnik in spremljajte poroÄila hidrometeorološke službe in navodila pristojnih štabov Civilne zašÄite.
* Iz nižjih prostorov in kleti umaknite hrano, premiÄnine, dokumente, denar in druge dragocenosti v višje prostore zgradb.
* Napolnite posode s pitno vodo, saj obstaja možnost motene preskrbe z vodo.
* Živino umaknite v višje ležeÄe predele in ji pripravite zaÄasno bivališÄe.
* ÄŒe imate Äas, namažite strojno opremo, ki je ne morete umakniti pred vodo, pospravite dvorišÄe in zavarujte predmete, ki jih voda lahko odplavi.
* ÄŒe je vaš dom na obmoÄju, kjer lahko poplavna voda poplavi celotno zgradbo, pravoÄasno evakuirajte vse dobrine na varno obmoÄje k sosedu ali sorodniku.ÄŒe za to nimate Äasa, vzemite s seboj najnujnejše stvari (denar, dokumente, nekaj obleke) in umaknite ali pa vsaj odvežite oziroma spustite živino in se umaknite nad obmoÄje, ki ga lahko doseže voda.
* Preden zapustite dom, izklopite elektriko, plin in vodovod.
Ukrepi med poplavo
* ÄŒe se vam ni uspelo umakniti in ste ostali na poplavljenjem obmoÄju, se umaknite v višje predele stavbe in kliÄite na pomoÄ, ponoÄi pa si pomagajte s primernimi svetili, da vas bodo reševalci lažje našli. Ob sebi imejte tudi kak predmet, ki dobro plava in se ga lahko oprimete (avtomobilska zraÄnica, plastiÄna posoda s Äepom, veÄji kos stiropora...).
* Izogibajte se obmoÄij, ki jih lahko nenadno poplavi.
* Ne skušajte preÄkati vodnega toka, kjer vam voda sega do kolen.
* Ne skušajte z avtomobilom preÄkati poplavljenih cest, ker lahko ostanete ujeti v vodni pasti.
* Ne približujte se reÄnim brežinam, ker so lahko zaradi erozije spodjedene.
* Spremljajte informacije, ki jih po radiu in televiziji posredujejo pristojne službe in organi.
Ukrepi po poplavi
* Ne uživajte sveže hrane, ki je bila v stiku s poplavno vodo.
* Ob poškodbah vodovodnega omrežja ne pijte vode, dokler ni sporoÄeno, da je neoporeÄna, predvsem pa ne pijte vode iz vodnjakov.
* Ne uporabljajte elektriÄne instalacije in aparatov, ki so bili poplavljeni, dokler jih ne pregleda strokovnjak.
* Obvestite pristojne službe o pretrganju telefonskega, elektriÄnega, vodovodnega ali plinskega omrežja.
Med poplavo in po njej boste potrebovali: nujne zaloge sveže vode in konzervirane hrane, pribor za prvo pomoÄ, zalogo nujnih zdravil, gumijaste škornje ali drugo primerno obutev in gumijaste rokavice, vodoodporno torbo za obleko in dragocenosti. STRELA IN GRMENJE KOT NARAVEN POJAV ElektriÄna polja nastanejo predvsem ob moÄnih navpiÄnih gibanjih zraÄnih gmot, trenju ter nastajanju padavin in njihovi pretvorbi. Strela, ki jo vidimo kot blisk in slišimo kot grmenje, nastane ob razelektritvi (elektriÄno praznjenje). Strele veÄinoma udarijo med nevihtnimi oblaki ali njihovimi deli, vÄasih pa tudi med oblaki in zemljo. Strela išÄe pot najmanjšega odpora, to je pot, kjer je zrak najbolj ioniziran (razdeljen na pozitivne in negativne naboje) oziroma bolj elektriÄno prevoden. ElektriÄni tok v streli doseže jakost do sto tisoÄ amperov. ElektriÄna polja nastajajo tudi v lepem vremenu, vendar tedaj niso tako moÄna. Strelo spremlja moÄan pok, ki nastane, ker zrak v kanalu strele v trenutku zažari in se moÄno razširi, takoj nato pa spet skrÄi. ZvoÄni valovi se ob poku odbijajo od tal in zraÄnih gmot, zato slišimo te poke kot grmenje. Po Äasu, ki mine od bliska do groma, ki ju zaznamo, lahko približno ugotovimo oddaljenost bliska od mesta, kjer smo. Tri sekunde pomenijo razdaljo približno enega kilometra.
Pred strelo ste varni samo v hišah s strelovodom ali v avtomobilu. Strela ubija vsako leto v gozdovih in dolinah, planinah in gorah, skratka tudi tam, kjer ne bi nikoli priÄakovali.
Ukrepajte preventivno!
Poslušajte vremenska poroÄila in pazite na vremenske pojave. VroÄinska nevihta je najpogosteje spomladi in poleti, ko se zrak zelo segreje. Hladna fronta se najpogosteje pojavi s silovitimi in nenadnimi nevihtami. Kjer je bilo še maloprej lepo vreme in jasno nebo, zelo hitro nastanejo kopasti oblaki in kmalu nato se razbesni nevihta.
Opozorilna znamenja:
* poletna stanja z izenaÄenim zraÄnim pritiskom so ugodna za nastanek neviht; soparno ozraÄje, kopasti oblaki
Znamenja za preplah:
* kopasti oblaki s temnim vznožjem in razcefranimi robovi
* oddaljeno grmenje
Skrajno nevarno:
* razelektritve v ozraÄju (lasje stojijo pokonci, prasketanje...)
Edina uÄinkovita zašÄita pred strelo je, da se pravoÄasno zateÄete v varno zavetje. Izgovor, Äeš da nevihte niste priÄakovali, je zelo pogost, vendar nobena nevihta ne pride nepriÄakovano. ÄŒe bi si radi zagotovili najveÄjo možno varnost, naÄrtujte izlet tako, da boste pravoÄasno, t. j. opoldne oziroma zgodaj popoldne, že na varnem, v koÄi, na vlaku, v avtu.
ÄŒe ste se ušteli in vas je ujela nevihta, ste posebno ogroženi na vrhovih, grebenih, v bližini osamelih dreves ali pod njimi, ob vodnih žilah in žlebovih, na vznožju skalnih sten, pri votlinskih vhodih, pod daljnovodi. Manj nevarno (nikakor pa ne varno) je v dolinah, globelih, približno 15 m od sklanih sten, Äe Äepite pod vreÄo za bivakiranje, sedite na nahrbtniku s prekrižanimi nogami. Ne pozabite! ZraÄni puh je že veliko ljudi pahnil v globino! EVAKUACIJA
Evakuacija iz stanovanja: Zgibanka za odrasle
Evakuacija - otroci: Zgibanka za otroke
GASILNI APARATI Zgibanka "Gasilni aparat v gospodinjstvu" Zgibanka "Gasilni aparat v avtomobilu"
KAKO RAVNAMO OB POŽARU V NARAVI
Pri požaru, zlasti Äe gorita suha trava in podrast, se sprošÄajo zelo visoke temperature. Zgornja plast zemlje se, še posebej v suhem obdobju, ko je izsušena, zelo segreje. Zaradi tega veliko rastlinskih koreninic in humusa zgori. Preživijo le bolj odporne rastline, to je ponavadi manj vredno rastlinje. Na požarnem obmoÄju se zato lahko vegetacija tudi spremeni. Bolj kakovostna, a obÄutljivejša propade, manj kakovostna in bolj odporna pa preživi in se razbohoti. Ostanke gorenja (pepel) odnašata veter in padavinska voda, s tem pa se siromašenje zemlje in erozija še zveÄata. Poleg tega se pri gorenju organskih snovi sprošÄajo škodljivi plini, ki onesnažujejo ozraÄje.
Požari so neposredno življenjsko nevarni tudi za živali, saj jim spreminjajo varovalne, gnezdilne in prehranske razmere. Posledice požara v naravi oziroma njihovi negativni vplivi na živali so zato lahko usodni in dolgotrajni. Požarom so najbolj izpostavljene živali, ki imajo majhna bivalna obmoÄja, in tiste, ki živijo v podrasti, v plasteh opada ali v zgornji plasti zemlje. Te ponavadi v požarih propadejo. Obdobje pojavljanja požarov v naravi sovpada tudi z obdobjem ptiÄje gnezditve in vzreje mladiÄev. Odrasle živalio gnju sicer lahko uidejo, zalega pa v požarih praviloma propade.
Sežiganje odpadkov na poljih in vrtovih
Odpadki naj bi se v naravi sežigali le podnevi med 8. in 18. uro, ob stalnem nadzoru odraslega Äloveka. Ob vetrovnem vremenu odpadkov ne sežigajte. Kraj njihovega sežiganja naj bo oddaljen najmanj 100 m od stanovanjskih in drugih zgradb, najmanj 50 m od javnih prevoznih poti in najmanj 20 m od parkovnih površin, skupin dreves in zašÄitenih rastlin.
Ogenj pogasite tako, da žerjavico polijete z vodo ali jo posujete z zemljo ali peskom, nato pa jo še poteptate.
ÄŒe nameravate sežigati veÄje koliÄine naravnih odpadkov, obvestite o kraju in Äasu njihovega sežiganja odpadkov tudi gasilce oziroma center za obvešÄanje na številko 112.
V obdobju velike požarne nevarnosti je prepovedana uporaba odprtega ognja v naravi. Po razglasitvi velike požarne nevarnosti je treba dosledno upoštevati predpisane ukrepe.
V sušnem obdobju se je treba v naravi izogibati predvsem:
nenadzorovani uporabi ognja in sežiganju odpadkov, zlasti na njivah, vrtovih, sadovnjakih in vinogradih, ki so v bližini gozdov
kajenju v gozdovih in njihovi neposredni bližini
kurjenju žarov zunaj urejenih kurišÄ
odmetavanju neugasnjenih cigaretnih ogorkov in lahko vnetljivih materialov iz vozil.
Kaj storiti, ko v naravi zagori
Ostanite mirni in razsodni. Ocenite kakšen je požar. ÄŒe je to manjši zaÄetni požar, Äe je šele zagorelo, skušajte požar pogasiti sami.
Pri gašenju morate paziti predvsem na svojo varnost. Požara se lotite s priroÄnimi gasilnimi sredstvi: z vodo, brinovimi ali smrekovimi vejami ter z zemljo ali peskom.
Gašenje požarov v naravi je najuspešnejše z vodo. Zadostno koliÄino vode preprosto zlijte na ogenj. Ogenj mora povsem ugasniti. Z brinovimi ali smrekovimi vejami udarjajte po površini, ki jo je zajel ogenj ali pa jih vlecite po robu goreÄe trave. ÄŒe imate pri roki kramp ali lopato, lahko prekopljete rušo in s tem prepreÄite širjenje požara. Manjšo površino, ki jo je zajel ogenj, lahko posipate tudi s peskom ali zemljo, dokler povsem ne ugasne.
Sami gasite le, Äe požar ne presega vaših zmožnosti. ÄŒe požaru niste kos, nemudoma pokliÄite center za obvešÄanje na številko 112, najbližjo gasilsko enoto ali policijo. Po telefonu sporoÄite naslednje podatke:
svoje ime in priimek
kaj in kje gori
kratek opis požara
v katero smer se požar širi in kaj ogroža
Äe je možno, povejte tudi, kje boste poÄakali gasilce zaradi dodatnih informacij.
Z dodatnimi informacijami, ki jih lahko poveste gasilcem na kraju požara, lahko veliko prispevate k uÄinkovitejšemu gašenju. KAKO RAVNAMO OB POŽARU NA OBJEKTUGašenje Ob požaru ne postanite paniÄni.
Ob požaru takoj obvestite center za obvešÄanje na telefonsko številko 112.
ZaÄetni požar lahko pogasite sami s priroÄnimi gasilnimi sredstvi z vodo, peskom, pokrovko ali odejo.
ÄŒe vam požara ne uspe pogasiti s priroÄnimi gasilnimi sredstvi, uporabite roÄni gasilni aparat.
Ukrepi pri gašenju požara
Ob požaru v veÄstanovanjskih, predvsem visokih objektih, je najveÄja nevarnost dim na stopnišÄu, ki otežuje ali celo onemogoÄa umik iz objekta. V tem primeru v prostoru, kjer ste, z mokrimi krpami zatesnite spodnji del vrat in v stanovanju poÄakajte na pomoÄ.
ÄŒe dim ni preveÄ gost, lahko dihala delno zašÄitite tako, da si daste pred usta moker robec ali krpo.
Ko pridejo gasilci, jih takoj opozorite nase. Vedite pa, da vsako odpiranje oken ali vrat pripomore k širjenju požara, predvsem dima. VARNO S PLINOM Danes je skoraj v vsakem gospodinjstvu kakšna plinska naprava (štedilnik, bojler, gorilci za centralno kurjavo, itd.). Ker je uporaba plina vse množiÄnejša, so tudi nesreÄe vse bolj pogoste. Med najpogostejšimi vzroki najdemo neprevidno uporabo in nepravilno delovanje naprav. Do nesreÄe najveÄkrat pride zaradi malomarnosti, neprevidnosti in nevednosti.
Da imamo zagotovljeno požarno varnost potrebujemo tehniÄno brezhibne naprave in nekaj znanja o plinu in uporabi plina. Že pri nakupu zahtevajmo od prodajalca osnovne varnostne napotke in natanÄno preberimo priloženo navodilo za uporabo in vzdrževanje. PrikljuÄitev plinskih naprav prepustimo strokovnjaku, ki naj opravlja tudi redne servisne preglede.
Ne shranjujmo in ne uporabljamo plinskih jeklenk v kletnih prostorih!
Propan-butan je težji od zraka, zato se useda k tlem. Pazimo tudi, da se jeklenka ne segreje, zato naj bo najmanj 1,5 m od vira toplote. Pred prikljuÄevanjem plina preverimo tesnila z milnico.
Preizkušanje tesnil plinske jeklenke z vžigalico je lahko usodno!
Ko prenehamo uporabljati plin, takoj zapremo ventile. Tudi prostor naj bo vedno dobro prezraÄen.
Pravilno prižiganje plinskega gorilnika:1. Odpremo ventil na jeklenki.
2. Pred ustjem gorilnika prižgemo vžigalico in šele nato odpremo ventil gorilnika.
Pravilno ugašanje plinskega gorilnika:
1. Najprej zapremo ventil na jeklenki.
2. Nato zapremo še ventil na gorilniku.
UKREPANJE PRI UHAJANJU PLINA V PROSTOR
Plin je brez barve in vonja, zato mu umetno dodajajo snov, da ga v primeru uhajanja hitro zavonjamo (smrad). Pri vsakem sumu, da plin uhaja oziroma pušÄa, najprej odpremo okna in vrata, da zmanjšamo koncentracijo plina v prostoru. Nato poskušamo ugotoviti, od kod plin uhaja in ga zapremo. Nemudoma pokliÄemo dežurnega v plinarno in gasilce na številko 112. Zaradi nevarnosti eksplozije ne smemo prižigati ali ugašati luÄi, odstranimo tudi vse ostale potencialne vire vžiga, sami pa ostanemo na varni razdalji. O uhajanju plina obvestimo še ostale sostanovalce.
UKREPANJE OB POŽARU NA PLINSKI NAPRAVI
ÄŒe pride do požara, takoj obvestimo gasilce na številko 112. Sami poskusimo zapreti dotok plina. ÄŒe je požar še zaÄetni fazi, ga poskušamo pogasiti sami - uporabimo priroÄna gasilna sredstva ali gasilni aparat na prah ali CO2. KAJ STORITI, ÄŒE ZAGORI OLJE ALI MAST NA ŠTEDILNIKU Izklopimo štedilnik oziroma grelno površino. GoreÄo posodo pokrijemo z pokrovko ali mokro krpo. V kolikor imamo doma gasilnik, ga uporabimo.
Vendar POZOR! Ne gasimo z vodo! Ne prenašajmo goreÄe posode!
ÄŒe požara ne uspemo pogasiti, takoj pokliÄemo gasilce na telefonsko številko 112. KAJ STORITI, ÄŒE ZAGORI TELEVIZOR, PRALNI STROJ, GOSPODINJSKI APARAT, IPD Odklopimo napravo iz elektriÄnega omrežja.
Gasimo z gasilnikom (CO2 ali gasilni prah ABC).
PokliÄemo gasilce na telefonsko številko 112.
POZOR! ÄŒe smo goreÄo napravo popolnoma odklopili iz omrežja (glavno stikalo, varovalka) in ni druge možnosti, lahko gasimo tudi z vodo, saj s tem prepreÄimo razširitev požara po stanovanju! KAJ STORITI, ÄŒE ZAGORI OSEBA- PrepreÄimo paniÄno ravnanje in bežanje osebe, saj le-to požar še poveÄuje
- Požar gasimo s tako da goreÄe dele prekrivamo z deli obleke
- Najprej zašÄitimo in gasimo glavo goreÄe osebe
- Osebo lahko tudi povaljamo po tleh
- GOREÄŒE OSEBE NIKOLI NE GASIMO Z GASILNIKOM!
KAJ STORITI, ÄŒE ZAGORI VOZILO- Vozilo ustavimo na robu vozišÄa in ugasnemo motor
- PokliÄemo gasilce na številko 112
- ÄŒe imamo pri roki gasilnik lahko minimalno odpremo pokrov motorja in pod njega usmerimo gasilni prah, pokrov nato spet zapremo
- Poskusimo ustaviti voznike tovornjakov, ki imajo gasilnik v obvezni opremi
- POKROVA MOTORJA NE ODPIRMO, ÄŒE NIMAMO PRI ROKI GASILNEGA SREDSTVA
- Vsak smrad po dimu v vozilu je znak, da je nekaj narobe, zato nemudoma preverimo kaj je narobe.
STRAH PRED EKSPLOZIJO JE ODVEÄŒ, SAJ VOZILA EKSPLODIRAJO LE V FILMIH. MoÄnejši poki ob gorenju vozila so zaradi spušÄanja pnevmatik. NAJ BO GASILNIK NA PRAH KAPACITETE 2 kg OBVEZEN DEL OPREME V AVTU, KOT JE TO VARNOSTNI TRIKOTNIK IN TELOVNIK, PRVA POMOÄŒ IN REZERVNE ŽARNICE. NAKUP GASILNIKA JE V PRIMERJAVI S CENO CELOTNEGA VOZILA MINIMALEN STROŠEK (nakup gasilnika je cenejši od enega polnega rezervoarja z gorivom!)
|
